Objavljamo redne in izredne dogodke, tako v organizaciji DPDZ kot drugih organizacij, ki pokrivajo področje našega delovanja.

Psihoanalitični filmski klub gre na počitnice do septembra

19.6. smo si ogledali zadnji film v letošnji sezoni, s projekcijami in razgovori pa ponovno pričnemo jeseni. Do takrat vas vabimo, da se nam pridružite v neformalnem klepetu ob četrtkih, v baru Pod kostanji ( TD Tabor) od 19.00 ure dalje. Senca je gosta in cene piva ugodne. Lepe počitnice !

24.4.2025 ob 17.00 uri, SFU Ljubljana

Univerza Sigmunda Freuda Ljubljana in Psihoanalitični filmski klub, v sodelovanju z Društvom za promocijo duševnega zdravja vabijo na aprilsko filmsko projekcijo filma Apokalipsa danes. Dogodek bo potekal v dvorani Univerze Sigmunda Freuda, Trubarjeva 65, Ljubljana, v četrtek, 24. 4., od 17.00 do 21.00. Film ima slovenske podnapise.

Tokratni izbor smo prepustili psihiatru doc. dr. Robertu Oraveczu, ki se nam bo po koncu projekcije virtualno pridružil na pogovoru.

V podzemlju Zlate dvorane nas bo zgodba popeljala med strašljive arhetipe in potlačene psihične vsebine, na metaforično življenjsko potovanje v Had. Film temelji na noveli “Srce teme” Josepha Conrada iz leta 1899, ki raziskuje meje med civilizacijo in barbarstvom. Novela velja za pomembno delo svetovne književnosti, ki se sooča s kolonializmom v Afriki, moralno degradacijo in človeškimi destruktivnimi nagoni.

V filmu Francisa Forda Coppole spremljamo potovanje kapitana Willarda po reki, ki simbolizira spust v globine podzavesti. Film vizualizira občutke in strahove na tej poti, vse do skrajnih psihotičnih doživljanj (polkovnika Kurtza), popolne izgube stika z realnostjo, blodnj in halucinacij. V psihoanalitičnem smislu to razumemo kot razpad ega, kjer se meja med zavestnim in nezavednim zabriše, kar vodi v kaotično in destruktivno vedenje.

Film odlikuje vrhunska zasedba: Marlon Brando je upodobil lik polkovnika Kurtza, Martin Sheen nastopa kot kapitan Willard – heroj in pripovedovalec na morilski misiji, Robert Duvall pa v vlogi podpolkovnika Kilgora pooseblja norost ameriške vojne mentalitete in hkrati karikira karizmatičnega vojnega voditelja.

Čeprav so kritiki film ob premieri pospremili z mešanimi občutki, je sčasoma pridobil status kultne klasike in danes velja za enega najpomembnejših vojnih filmov ter eno največjih filmskih del vseh časov.

Vabljeni! Ogled je brezplačen.

Organizacija in izbor:

Mag.Irena Zagajšek. Psihoanalitična psihoterapevtka.Predsednica društva za promocijo duševnega zdravja.

28.3.2025 ob 17.00 uri projekcija filma “Kazino”

Dogodek bo potekal v petek, 28. 3. ob 17.00 uri, v Zlati dvorani Univerze Sigmunda Freuda, Trubarjeva 65, Ljubljana.

Tema marčevske projekcije je borderline osebnostna motnja, ki ima mnogo različnih obrazov. Pogosto se nanjo gleda kot na “žensko” bolezen in se jo povezuje s “fatalnimi” ženskami, neukrotljivostjo in “dramo”. Res je, da je približno 75 % primerov borderline osebnostne motnje diagnosticiranih pri ženskah in okoli 25 % diagnosticiranih primerov pa pri moških.

Vendar novejše raziskave kažejo, da je lahko dejanska razširjenost med spoloma bolj uravnotežena, kot navajajo statistike. Razlika v diagnosticiranju je morda posledica tega, da so moški s podobnimi simptomi pogosteje diagnosticirani z drugimi motnjami, kot so antisocialna osebnostna motnja, odvisnost od substanc ali post – travmatska stresna motnja. Lahko je posledica predsodkov ali pa dejstva, da ženske hitreje poiščemo psihiatrično pomoč kot moški.

Sharon Stone) v filmu “Kazino” igra lik prostitutke Ginger, ki se poroči z upraviteljem kazinoja Samom “Ace” Rothsteinom (Robert De Niro). Njen lik kaže več značilnosti mejne (borderline) osebnostne motnje. Ginger, tako kot se pogosto zgodi v realnosti, ko motnja ni zdravljena, se večkrat “znajde” v težkih in nezavidljivih življenjskih situacijah, je nepredvidljiva in sprejema neracionalne odločitve. Ginger v filmu žalostno propade.

Film “Kazino” (1995) je režiral Martin Scorsese po scenariju Nicholasa Pileggija in Martina Scorseseja. Film temelji na resnični zgodbi in prikazuje vzpon in padec mafijskega imperija v Las Vegasu v sedemdesetih in osemdesetih letih. Poleg Roberta De Nira in Sharon Stone v filmu nastopa tudi Joe Pesci. Sharon Stone je za svojo vlogo prejela zlati globus in bila nominirana za oskarja. Film ima angleške podnapise.

V predfilmu (34 minut. Angleški govor, brez podanpisov.) se bomo seznanili z manipulacijami in načini delovanja (zavednimi in nezavednimi) oseb z borderline simptomatiko in njihovo navezanostjo na narcisoidne osebnosti.

Vabljeni!

Ogled je brezplačen.

27.2.2025 ob 17.00 uri

Univerza Sigmunda Freuda Ljubljana in Psihoanalitični filmski klub, v sodelovanju z Društvom za promocijo duševnega zdravja, vabijo na februarsko filmsko projekcijo.
Dogodek bo potekal v četrtek, 27. 2. ob 17.00 uri, v Zlati dvorani Univerze Sigmunda Freuda, Trubarjeva 65, Ljubljana.

Ob slovesu velikega raziskovalca globin človeške duše Davida Lyncha (1946–2025), si oglejmo katere psihoanalitične vsebine ponuja – po mnenju mnogih – njegov najboljši film “Modri žamet” (Blue Velvet, 1982). Film je bil ob izidu označen kot provokativen z nasilnimi prizori, vendar je režiser uporabil močne efekte, ker je verjetno želel, da občinstvo podoživi dramatičnost intrapsihičnega dogajanja ter občutke groze, strahu in zmedenosti ob prebujajočih se erotičnih občutkih v obdobju odraščanja. Film naj bi bil prispodoba za individuacijo fanta in je nekakšen antipod filma “Čarovnik iz Oza”. Če je “Čarovnik iz Oza” nedolžno, otroško popotovanje, Lynch arhetipe predstavi v njihovi temni, strašljivi obliki, kjer individuacija postane spust v najtemnejše plasti človeške psihe.

David Lynch ni nikoli javno potrdil neposrednega študija psihoanalize ali osebne izkušnje, vendar se v njegovih delih kažejo vplivi psihotehnik, ki nagovarjajo nezavedna in predzavedna stanja. Povedal je, da v filmih pogosto uporablja podobe iz otroštva. V filmu je na primer upodobil spomin na golo žensko na ulici, ki jo je v otroštvu videl skozi okno.

V filmu nastopa odlična igralska zasedba.

Predfilm, risanka “Destino” (2003) je lep uvod v nezavedni svet, poln simbolike in doživljanja. Nastal je leta 1946, v sodelovanju med Waltom Disneyjem in umetnikom Salvadorjem Dalíjem, dokončana pa je bila več kot pol stoletja kasneje. Risanka upodablja Dalíjev nadrealistični slog in je v veliki meri alegorija za notranje potovanje človeka, ki išče smisel, ljubezen ali sebe samega. Pokrajine in simboli odražajo stanja uma in čustev. Glasbeno podlago predstavlja pesem v španskem jeziku, ki jo izvaja mehiška pevka Dora Luz in ima mehak, sanjski ton, ki ustreza nadrealistični estetiki filma.

Ogled projekcije je brezplačen. Vabljeni!
Izbor filmov, tekst in moderiranje: mag. Irena Zagajšek, psihoanalitična psihoterapevtka, predsednica Društva za promocijo duševnega zdravja.

Do 23. marca 2025 bo odprta razstava “Odmaknjeni pogled: nova stvarnost in realizmi v Srednji Evropi (1925–1933)”, ki je argument za obisk Kostanjevice na Krki. Realizem v slikarstvu se pogosto povezuje s psihološkim realizmom v literaturi in poglobljenimi vpogledi v psihološka stanja človeka. Globinsko se je temu raziskovanju zelo približal psihoanalitični koncept.

24.1.2025 ob 17.00 uri projekcija filma “Let nad kukavičjim gnezdom” (1975, režiser Miloš Forman),SFU, Trubarjeva 65. Ljubljana. Film obeležuje petdeseto obletnico nastanka, zato je še toliko bolj pomemben pogled in ocena stanja danes. Je v angleškem jeziku z ang/slo podnapisi. Sledi pogovor. Gosti večera so člani društva Poglej!, ki se zavzema za pravice psihiatričnih bolnikov.

Film, ki ga bomo prikazali v januarskem terminu mnogi gotovo poznate, a poglobljen vpogled odkrije neverjetne zgodbe v ozadju. V prvem delu si bomo ogledali t.i. “specialne dodatke”, v katerih se nam bodo razkrile podrobnosti, na kakšen in skoraj neverjeten način, se je oblikovala filmska ekipa in zakaj je trajalo kar deset let predno so začeli s snemanjem. Tudi način kako je film posnet, delo z igralci in režisersko delo, so odraz duha časa, ki je zahteval filme, ki odražajo resničnost. Producenti, med katerimi sta tudi Kirk in Michael Douglas, so k sodelovanju povabili češkega režiserja Miloša Formana in izjemne igralce, ki so znali odigrati realistične prizore. Film je tako dokument represivnega duha časa, ki se dogaja v psihiatrični instituciji. Film je dobitnik petih Oskarjev in je pustil neizbirisen pečat na mnogih področjih. Tudi na področju obravnave psihiatričnih bolnikov.

V Sloveniji so, žal, nekatere nehumane in škodljive prakse še vedno del nekaterih psihiatričnih ustanov. V pogovoru ob koncu projekcije, bo sodeloval tudi predsednik društva “Poglej!”, Tone Vrhovnik Straka. Verjetno nam bo želel razkriti podatke, ki jih v repesivnih psihiatričnih institucijah pogosto skrivajo pred javnostmi. Medijska hiša N1 je bila uspešna pri razkrivanju nepravilnosti na Psihiatrični kliniki Ljubljana.

Ogled je brezplačen. Vabljeni!

13.12.ob 17.00 uri projekcija filma Merlin, SFU Ljubljana. Trubarjeva 65,Ljubljana. Sledi novoletno druženje za člane društva in EZPPS. Vabljeni! Ogled je brezplačen.